Cikel Domovinski opus odpira razmislek o preteklosti, spominih in o tistem, kar nas oblikuje. V ospredje postavlja intimne prizore ljudi ter predmete vsakdanjega življenja, ki nosijo v sebi tiho težo izkušenj. Skozi dramatično svetlobo in mehko slikarsko govorico se ustvarja prostor tišine, kjer gledalec začuti prisotnost odsotnega. Vsaka slika je kot fragment osebne zgodbe, ki presega posameznika in se dotika univerzalnih občutkov hrepenenja, žalosti, moči in upanja. 

Gre za dela, ki povezujejo osebno pripoved z večplastno refleksijo časa. 

Spomin na tiste, ki niso nikoli stopili na oder zgodovine, pa vendar so jo nosili na ramenih.

Na tiste, ki niso govorili o ljubezni do zemlje, ampak so jo živeli.